UVOD
Mlinarstvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja mletjem in predelavo žit. V Sloveniji je, zlasti na kmetijskih območjih panoga prisotna že več stoletij in je pripomogla k razvijanju sodobne živilske industrije. Danes so delujoči mlini na kamen redkost.
JEDRO
V 19. stoletju so bili lastniki večjih mlinov predvsem fevdalni veleposestniki. Te, tako imenovani grajski mlini, so mleli predvsem za prebivalce gradov. Ostali manjši obrtni mlini so mleli le za lastne potrebe, v Primorju pa so bili lastniki mlinov mesta. Spremljevalna dejavnost izdelovanja mlinskih kamnov se je razvila za potrebe mlinarstva. Ob koncu 19. stoletja je na Kranjskem delovalo okoli 1700 kmečkih mlinov, ki so z modernizaciji postali začetek slovenske mlevske industrije. K tem je pripomogel Peter Majdič, ki je v Hudinji pri Celju iz mlina razvil mlinsko velepodjetje. S pomočjo mlinarstva je rastla tudi živilska industrija, v zvezi z obrati parnih mlinov so se razvile tovarne testenin v Ljubljani, Mariboru in Ilirski Bistrici.
Poslovanje mlinov je na Kranjskem od leta 1770 naprej urejal Mlinski red, ki je predpisoval sanitarne ukrepe in vsebovali določila, ki so varovali stranke glede plačila mlinarju. Posebno skrb pa je zapis posvečal skrbi za mlinske kamne. Poleg tega pa je bilo predpisano, da mora mlinar v obdobjih nizkih vodostajev najprej mleti za naročnike in šele nato zase. Prepovedano je bilo, da bi mlinarji delali razlike med posameznimi strankami. Red je tudi določal zaslužek in načine zaračunavanja, za kontrolo izvajanja mlinskega reda pa so bila zadolžena zemljiška gospostva. Predpise so leta 1814 poostrili, poleg tega pa so bile dodane nove odločbe. Mlinarji so morali biti strokovno usposobljeni, ljudje pa so si mlin, kjer jim bodo mleli žito lahko izbrali sami, poleg tega so bili pri procesu mletja lahko prisotni. Mlinar ni smel mešati žit več strank, dolžan je bil zmleti vsakemu posebej. Konec 19. stoletja se je uvedel tudi vodni zakon, s čimer se je uveljavilo pravijo, da kadar vodne naprave uporabljajo več koristnikov, so bremena vzdrževanja medsebojno delili glede na korist. Mlinarje in lastnike mlinov sta pri razvoju ovirali slaba organiziranost in povezanost. Čeprav so od leta 1882 mlinarji imeli obvezne organizacije, se njihovi člani skoraj niso udejstvovali v njih, ker jim je manjkalo sredstev, potrebe splošna in strokovna izobrazba in primerni voditelji.
V Trstu je leta 1819 Francoz Sonnerat zgradil parni mlin, ki je bil znanilec industrializacije. Takrat se je mlinarstvo začelo bistveno spreminjati. Namesto mlinov na kamne so začeli postavljati valjčne mline, saj je njihova zmogljivost kar nekajkrat presegla prejšnje načine mletja. Vzrok za propad starih mlinov na kamne so tudi mlini z drugimi novimi pogonskimi sredstvi, na primer z elektriko, ki je bila pred prvo svetovno vojno precej redek pojav tudi v bolj razvitih panogah, na primer v industriji in rudarstvu. Prva žarnica,se je v Sloveniji pojavila že prej. Vetrni mlini so bili v Sloveniji bolj redki, prvi je bil postavljen leta 1867.
ZAKLJUČEK
Mlinarstvo je zelo zanimiva dejavnost, ki pa počasi izgublja svoj prvotni pomen, zaradi napredka v živilski industriji. Postopek v tovarnah poteka veliko hitreje kot v klasičnih vodnih mlinih. Še vedno pa so nekateri žitni izdelki boljše kvalitete zmleti v mlinih na kamen, s čimer se ohranja tradicija.
MILLING
Milling is an economic activity engaged in grinding grain. It has been a common phenomenon in Slovenia, especially in agricultural areas, since the 19th century, and it has contributed to the development of the food industry. In the 19th century, the owners of the mills were mainly feudal landowners. At the end of the century, there were around 1,700 agricultural mills in Kranjska, which became the beginning of the Slovenian milling industry. At the beginning, the operation of mills in Kranjska from 1770 onwards was regulated by the Mill Order, which prescribed sanitary measures and contained provisions that protected customers regarding payment to the miller. At the end of the 19th century, the Water Act was also introduced, establishing the saying that when water devices are used by several users, the burdens of maintenance are shared among themselves according to benefit. In Trieste, Slovenia, the Frenchman Sonnerat built a steam mill in 1819, after which they later built the first steam engine on land, which was a harbinger of industrialization. At that time, milling began to change significantly. Windmills in Slovenia were more rare, the first one was built in 1867. Nowadays milling is shaded by the power of factory industry, yet the tradition is not dead yet.
BESEDILNI VIRI
Yerpo, 2008, Zgodovina mlinarstva v Sloveniji, 5. 12. 2020, 16:43, Zgodovina mlinarstva v Sloveniji – Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org)
RACE Duša, 2020, Fran SSKJ, 5. 12. 2020, 16:43, Fran/SSKJ
GRAHONJA Eva, 2016, 5.12.2020, 18:00, Mlinarstvo v Slovenski Istri – Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org)
SLIKOVNI VIRI
Slika 1: BENESCH Ladislav, 2016, Mlin v Ratečah, 5.12.2020, 18:18, Zgodovina mlinarstva v Sloveniji – Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org)
Slika 2: ŠARF Franci, 2016, Mlinska kolesa v Kaplanovem, 5.12.2020, 18:18 Mlin – mlinska kolesa, Kaplanovo 1960 – Zgodovina mlinarstva v Sloveniji – Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org)
Slika 3: VESEL Fran, 2016, Notranjost mlina v Pobrežju, 5.12.2020, 18:19, Notranjost mlina v Pobrežju (2) – Zgodovina mlinarstva v Sloveniji – Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org)